Kot pove že ime, tehnologije označevanja delujejo tako, da izdelke označijo z edinstvenimi varnostnimi elementi, večinoma grafičnimi vzorci ali kodami.

Glavni namen je preverjanje pristnosti in ne identifikacija posameznih izdelkov. Varnost, ki jo zagotavljajo pred razmnoževanjem in ponarejanjem, izhaja iz narave same tehnologije (npr. kemičnih in fizikalnih lastnosti črnila) ali informacij, ki jih vsebuje (npr. v grafičnem vzorcu). V prvem primeru je varnost zagotovljena z vizualno indikacijo poskusa spremembe, v drugem primeru pa je varnost posledica težavnosti kloniranja ali razmnoževanja informacij.

V nekaterih primerih – kadar edinstvena koda (npr. črtna koda) sestavlja del ali celotno tehnologijo označevanja (ali je lahko vključena vanjo) – lahko podpira tudi sledljivost izdelkov, saj omogoča registracijo izdelkov med njihovim gibanjem po dobavni verigi.

Obstaja več različnih vrst tehnologij označevanja. Najpogosteje se uporabljajo tiste, ki jih je mogoče vizualno pregledati, in sicer zaradi njihove raznolikosti, nizkih stroškov na izdelek in preprostih postopkov preverjanja – v številnih primerih je preverjanje mogoče opraviti z vizualnim pregledom ali prek pametnega telefona.