Če naj bodo rešitve za preprečevanje ponarejanja resnično učinkovite pri varovanju dobavnih verig, pomoči javnim organom pri zagotavljanju zakonite trgovine in krepitvi zaupanja potrošnikov, morajo biti skladne z ustreznimi mednarodno uveljavljenimi zahtevami glede učinkovitosti, znanimi tudi kot standardi ISO.
ISO je Mednarodna organizacija za standardizacijo. Sedež ima v Ženevi in je največji in najbolj mednarodni organ za določanje standardov na svetu, ki izdaja tehnične standarde, ki pokrivajo skoraj vse panoge (1). Njeni člani so nacionalni organi za standardizacijo večine držav sveta.
Standardi ISO so sklopi pravil in meril, o katerih so se strokovnjaki dogovorili na mednarodni ravni. Obstajajo v različnih oblikah (npr. standardi izdelkov, smernice, kodeksi ravnanja in preskusne metode), vendar so standardi ISO v svojem bistvu dejansko formule, ki opisujejo „"“„najboljši način, kako nekaj narediti“. Oštevilčeni so v obliki „ISO nnnn:yyyy - naslov“, kjer je nnnn številka standarda, yyyy leto objave, naslov pa je naslov standarda.
Obstajajo številni standardi ISO, katerih namen je zagotoviti, da tehnologije za boj proti ponarejanju ustrezajo svojemu namenu. Večina je namenjena ponudnikom tehnologije in vsebuje merila za oblikovanje in izvajanje rešitev. Vendar pa obstajata dva standarda ISO, ki sta namenjena uporabnikom. To sta:
ISO 22383:2020 – sklop smernic, ki podjetjem pomagajo pri odločanju o tem, katera rešitev za preverjanje pristnosti je primerna z opredelitvijo meril uspešnosti in zagotavljanjem metod za ocenjevanje učinkovitosti;
ISO 22384:2020 – sklop smernic za pomoč blagovnim znamkam pri vzpostavitvi in spremljanju načrta za zaščito njihovih izdelkov pred različnimi vrstami goljufij, kot so ponarejanje, kopiranje, ponovno polnjenje, sivi trg itd.
Na kratko velja omeniti tudi dva standarda, namenjena ponudnikom tehnologije. Gre za naslednja standarda: ISO 22378:2022 (smernice za večjo interoperabilnost sistemov za identifikacijo predmetov in sistemov avtentikacije) in ISO 22381:2018 (smernice za interoperabilnost neodvisno delujočih sistemov za identifikacijo in avtentikacijo).
Za standarde ISO veljajo stroge omejitve avtorskih pravic; javno dostopni so le povzetki in informativni deli dokumentov. Če želite dostopati do celotne vsebine standarda ISO, morate standard kupiti pri organizaciji ISO ali pridruženem nacionalnem organu za standardizacijo.
Glede na to je v tem poglavju predstavljen pregled področij in načel, ki so zajeta zlasti v standardu ISO 22383:2020 (ki je najpomembnejši v okviru tega vodnika), in kratek uvod v druge navedene standarde, da bi zagotovili izhodišče za razprave, odločanje in morebitno izvajanje.
(1) Telekomunikacije so zajete v Mednarodni telekomunikacijski zvezi.