Standard ISO 22383:2020 zagotavlja smernice za organizacije, kako izbrati najprimernejše „elemente avtentikacije“ (naprave, ki se uporabljajo kot del rešitve avtentikacije) za potrjevanje pristnosti njihovega materialnega blaga, in določa merila, ki se lahko uporabijo za analizo in primerjavo različnih možnosti. Ta standard ne predpisuje nobenega izključnega načina avtentikacije. Smernice, ki jih vsebuje, so splošno uporabne, ne glede na materialno blago, okolje ali uporabljeno tehnologijo avtentikacije.
 

Opis
 

Standard ISO 22383:2020 je del širšega okvira standardov, ki se  nanašajo na avtentičnost , celovitost in zaupanje v izdelke in dokumente. Gre za sklop smernic, ki naj bi organizacijam pomagale določiti, katero kategorijo ali kategorije „elementov avtentikacije“ morajo uporabljati v boju proti ponarejanju. To omogoča z naslednjimi ukrepi:

• določa osnovna načela za opredelitev strategije za boj proti ponarejanju;
• z opisom različnih obstoječih kategorij tehnologije;
• s predstavitvijo meril uspešnosti in
• s prikazovanjem, kako se lahko ta merila uporabijo za ocenjevanje učinkovitosti elementov avtentikacije in celotnih rešitev.

>> Osnovna načela
 

V skladu s standardom so dejavniki, ki določajo najprimernejše elemente in rešitve avtentikacije ter tako tvorijo temelj strategije za preprečevanje ponarejanja, naslednji:

• ocena tveganj, povezanih s ponarejanjem;
• kontekst izvajanja in uporabe ter
• tehnična, logistična in finančna merila.

Ti dejavniki (njihov popoln seznam je vključen v dokument) so podlaga za opredelitev zahtev glede učinkovitosti elementov in rešitev za preverjanje pristnosti ter za ocenjevanje njihove učinkovitosti.

Pri tej oceni je treba upoštevati tudi oba procesa, ki sta vključena v rešitev za avtentikacijo: proces izdelave (v katerem se elementi avtentikacije opredelijo, izdelajo in vgradijo v izdelek ali nanj) in proces preverjanja (v katerem elemente preverijo usposobljeni kontrolorji z ustreznimi orodji, če so ta potrebna).

Standard priporoča, da se pri oblikovanju rešitve upošteva postopek „varnosti po zasnovi“.

>> Kategorizacija tehnologij
 

Standard opredeljuje tri kategorije tehnologij – „očitne“, „prikrite“ in „forenzične“ tehnologije. Te je mogoče analizirati in primerjati na podlagi naslednjih značilnosti:

• zagotavljanje znanja: način, na katerega se inšpektorju zagotovi splošno ali specifično znanje;
• pridobivanje in proizvodnja elementov in orodij za preverjanje pristnosti: vrste varnostnih ukrepov za revizijo ponudnikov in zaščito proizvodnih procesov pred prenosom in krajo znanja;
• pregled: ali se pregled izvaja s človeškimi čutili, orodjem za avtentikacijo ali forenzično analizo.

>> Merila uspešnosti
 

Standard določa merila uspešnosti, ki jih imetniki pravic lahko uporabijo za ocenjevanje, kako dobro lahko avtentikacijski elementi in rešitve delujejo glede na tveganja, ugotovljena v oceni tveganja. Zahteve glede delovanja so opredeljene s primerjavo meril delovanja z oceno tveganja.

Za elemente avtentikacije merila uspešnosti vključujejo:

• fizične lastnosti (velikost, material, prožnost, viskoznost, trajnostnost in odpornost na okoljske pogoje itd.;)
• odpornost na napade (odpornost na ponarejanje in spreminjanje, vdore v podatke, prestrezanje komunikacije in zastarelost);
• postopek integracije (kako varen je postopek integracije elementa v materialno dobrino).

Pri rešitvah za avtentikacijo merila uspešnosti vključujejo:

• lokacijo in okolje za postopek avtentikacije (razpoložljivost virov energije, okoljski pogoji, kot sta temperatura ali vlažnost, izpostavljenost nevarnostim itd;)
• parametre avtentikacije (čas, ki je potreben za obdelavo avtentikacije, stopnja natančnosti in hitrost, čas, ki je potreben za pridobitev rezultata itd.;)
• varnostna politika (ukrepi, ki jih je treba sprejeti za zaščito vseh sestavnih delov rešitve, dobavne verige itd.;)
• skladnost z ustreznimi predpisi (vključno z vladnimi ali tistimi, ki jih izdajo regulativne agencije – zlasti če je rešitev namenjena izvajanju na mednarodnih trgih).

>> Ocena učinkovitosti

Učinkovitost elementa ali rešitve za avtentikacijo je mogoče oceniti tako, da se ocenjuje, kako dobro izpolnjuje zahteve, ki so bile opredeljene za vsak sklop meril. Standard ISO 22383:2020 poenostavlja to ocenjevanje tako, da v prilogi zagotavlja mrežo, ki vsebuje vsa merila učinkovitosti in uporabniku omogoča, da za vsako merilo navede zahtevo po učinkovitosti ter njeno ustreznost.

Uporaba
 

ISO 22383:2020 je namenjen vsem organizacijam, ki morajo biti sposobne potrditi pristnost in celovitost materialnega blaga z elementi in rešitvami za preverjanje pristnosti kjer koli v dobavni verigi. Uporabljajo ga lahko organizacije vseh vrst in velikosti. Rešitve za preverjanje pristnosti se lahko uporabljajo za preprečevanje ponarejanja, preprečevanje goljufij z izdelki in preprečevanje preusmerjanja.

Stroški
 

Vse najnovejše informacije o cenah in nakupu so na voljo na spletišču ISO in spletiščih njegovih nacionalnih članov.