Vse tehnologije za boj proti ponarejanju tako ali drugače povezujejo elektronske podatkovne naprave z blagom. Te naprave omogočajo edinstveno identifikacijo, avtentikacijo in sledenje blaga, bodisi tako, da same zagotavljajo posebne informacije o izdelku bodisi dostop do podatkovne zbirke, v kateri so shranjeni ustrezni podatki.

Obstaja pet vrst elektronskih tehnologij za boj proti ponarejanju, vendar so najbolj razširjene tiste, ki temeljijo na napravah za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) in komunikacijo v bližnjem polju (NFC), ki na daljavo prepoznavajo predmete, živali ali ljudi.