Digitalni mediji so vsi podatki, predstavljeni v strojno berljivi obliki. Vključuje digitalne slike, digitalni video, zvok MP3, elektronske knjige, videoigre in podatkovne zbirke. Tehnologije za boj proti ponarejanju, namenjene uporabi z digitalnimi mediji, so v bistvu sestavljene iz različnih metod za vgradnjo in identifikacijo informacij v digitalne datoteke, računalnike in elektronske naprave za zaščito, identifikacijo in sledenje njihovi vsebini intelektualne lastnine.

Obstajajo štiri vrste tehnologij za boj proti ponarejanju za digitalne medije, ki se delijo v dve glavni kategoriji: sistemi za upravljanje digitalnih pravic (DRM) in tehnologije za samodejno prepoznavanje vsebine. 

Sistemi DRM so namenjeni boju proti obsežnemu ponarejanju avdiovizualnih del. Uporabljajo jih imetniki avtorskih in drugih sorodnih pravic za zaščito, uveljavljanje in upravljanje svojih pravic v digitalnem okolju. 

Tehnologije za samodejno prepoznavanje vsebine so na splošno namenjene prepoznavanju vsebine, ki je v medijski datoteki ali se predvaja na napravi. Razvite so za različne namene, pri čemer je zaščita intelektualne lastnine le eden od njih. Tehnologije za samodejno prepoznavanje vsebine, ki se lahko uporabljajo za zaščito digitalnih medijev pred ponarejanjem, so digitalni vodni znaki, zgostitev in odvzem prstnih odtisov. Vključujejo, izračunavajo in ustvarjajo informacije, povezane z določeno digitalno vsebino (besedilo, slika, zvok, video), ki jih je mogoče naknadno odkriti ali izločiti, da se ugotovi njihova narava, izvor in vir.