Zgostitev je postopek, pri katerem se z algoritmom (na primer MD5, SHA-1 ali SHA-2) na podlagi podatkov v datoteki ustvari edinstven identifikator – „hash“. Dve enaki datoteki imata vedno enak zgostitev. Prav tako bosta dve različni datoteki vedno imeli različna zgostitev, tudi če je razlika med njima minimalna. Zgostitve datotek, za katere je ugotovljeno, da kršijo avtorsko zaščiteno gradivo, se lahko dodajo na „črne sezname“, ki jih lahko storitve shranjevanja v oblaku uporabijo za odkrivanje, blokiranje in odstranjevanje nepooblaščenih datotek.
Namen zgostitve je prepoznati različne kopije iste digitalne datoteke. Najprej se z algoritmom digitalni datoteki dodeli edinstven niz znakov, imenovan „hash“, ki se nato shrani v podatkovno zbirko hashov. Druga digitalna datoteka je nato podvržena istemu postopku zgostitve, dobljeni „hash“ pa se primerja s tistim, ki je že shranjen v zbirki podatkov „hash-ev“, da se ugotovi, ali se datoteki popolnoma ujemata.
Zgostitev se uporablja predvsem za indeksiranje vsebine, varovanje gesel, odkrivanje zlonamernih datotek, kot so virusi, ali blokiranje nezakonite vsebine, kot je spodbujanje terorističnih dejanj ali izkoriščanje mladoletnikov. V zvezi z gradivom, zaščitenim z avtorskimi pravicami, je namen zgostitve prepoznavanje, primerjanje in preprečevanje nalaganja digitalne vsebine, ki je že bila odstranjena zaradi kršitve avtorskih pravic.
Težko je navesti posebne zahteve za zgostitev, saj je mogoče uporabiti več različnih tehnik in algoritmov zgostitve, ki zahtevajo različne količine računske moči. Večina metod zgostitve je kriptografskih (pri katerih imata dve različni datoteki, čeprav sta si zelo podobni, popolnoma različna „hasha“), obstajajo pa tudi zaznavne metode zgostitve (pri katerih imata dve skoraj enaki datoteki, na primer podobne slike, podobna „hasha“). Prednost zgostitve je, da jo je mogoče uporabiti za že obstoječo vsebino. Haše si lahko delijo in uporabljajo vse različne stranke, ki uporabljajo isti postopek zgostitve in isto podatkovno bazo. Slabost pa je, da zgostitev prepozna le enako identično datoteko, ne pa tudi njene vsebine.
Zgostitev zahteva omejeno naložbo, saj so na voljo odprtokodne rešitve. Poleg tega podatkovne zbirke zgostitve shranjujejo le niz znakov in ne celotne datoteke, zato potrebujejo manj računalniških in pomnilniških virov.