Pri tej tehnologiji se s posebno vrsto laserja izrežejo zelo tesno razporejeni utori različnih globin v katero koli vrsto podlage ali površine. Slike, logotipe, besedilo ali identifikacijske kode je mogoče nanesti na vrh gravure, ki se ob pogledu z različnih zornih kotov obarva drugače. Te slike, ki jih pogosto zamenjujejo s hologrami, je zelo težko ponoviti. Glavna prednost te tehnologije je, da je oznaka neločljivo povezana z izdelkom in jo je zato zelo težko ponarediti.
Obstajajo tri glavne tehnike laserskega graviranja:
- žarjenje – znano tudi kot lasersko žigosanje površine, ki označuje železne kovine in titan s segrevanjem površine in povzročanjem oksidacije pod njo, kar spremeni barvo kovine v obliki oznake;
- pravo lasersko graviranje – tehnika, ki s površine izdelka odstrani material v obliki oznake (uporablja se zlasti za kovine, plastiko in keramiko);
- globoko lasersko označevanje – zelo specializiran postopek, pri katerem se označevanje izvede na določeni globini v površini izdelka (ki je običajno iz kovine).
Laserske reze lahko naredite na številnih različnih materialih: papirju in kartonu, etiketah, usnju, foliji, gumi, peni, lesu, tkaninah, PET, PVC, steklu, kamnu, železu, niklju, jeklu, nerjavnem jeklu, aluminiju, električnih komponentah itd.
Zaradi raznolikosti dejavnikov, ki so povezani z laserskim graviranjem – vrsta izdelka za označevanje, material in tehnika graviranja – je težko navesti posebne zahteve za izvajanje. Vendar pa je mogoče reči, da bi bilo treba proizvodni proces precej spremeniti.
Z laserskim graviranjem so povezani tudi precejšnji stroški, ki pa so odvisni od posebnega konteksta, uporabljenega materiala in tehnike.