Glavni namen te tehnologije je varovanje podatkov, natisnjenih na dokumentih in embalaži. To stori tako, da s pritiskom ali toploto nanese plastično folijo na strani ali druge površine, ki jih je treba zaščititi. Zaščitna folija ima s postopkom nanašanja vgrajene posebne varnostne elemente – na primer, tiskane, otipne ali barvne elemente – za dodatno zaščito.
V nadaljevanju so predstavljeni trije najpogostejši postopki, ki se uporabljajo za vgradnjo varnosti v folijo.
- Pretisk – varnostni elementi so običajno natisnjeni na hrbtni strani (notranji strani) zaščitne folije ali med lepilno plastjo in folijo, da so zaščiteni pred poškodbami in nedovoljenimi posegi (običajno so natisnjeni s sitotiskom, globokim tiskom ali fleksografskim tiskom).
- Reliefni tisk – zaščitna folija je reliefno obdelana z otipljivimi elementi, kot so tanke črte, kompleksni vzorci tankih črt ali mikrotiski.
- Vgrajevanje z vezavo – ta tehnika običajno ščiti fotografije in natisnjene osebne identifikacijske podatke v potnih listih. Da bi preprečili nepooblaščene posege, se folija v knjižico potnega lista vgradi z vezavo, tako da trak folije tvori majhen rob na sosednji strani, na hrbtni strani dokumenta.
Druga dva manj pogosta postopka sta uporaba iridiscentne folije, ki ima bleščeč, biserni učinek in spreminja barvo, ko jo gledamo pod različnimi koti, ter odbojne folije, ki je vidna s posebno pregledovalno napravo, ki uporablja koaksialno svetlobo.
Zaščitne folije se večinoma uporabljajo na dokumentih, na primer na potnih listih in osebnih izkaznicah.
Če želite uporabiti zaščitno folijo, morate v postopek izdelave vključiti korak za nanos folije na dele dokumenta, ki jih je treba zaščititi.
Ker je možnosti za namestitev zaščitne folije zelo veliko, je na tem mestu težko podati splošno predstavo o povezanih stroških.