Dvodimenzionalne črtne kode, znane tudi kot matrične črtne kode ali matrične kode, so sestavljene iz niza pik, presledkov in kvadratov. Vanje je mogoče shraniti različne podatke in imajo večjo zmogljivost kot enodimenzionalne črtne kode. Podatki so shranjeni v vodoravni in navpični osi grafične podobe, ki jo je mogoče natisniti, vgraditi na digitalni zaslon ali kako drugače predstaviti za skeniranje in analizo.
Medtem ko je podatke o izdelku iz enodimenzionalnih črtnih kod mogoče pridobiti le, če je na voljo ustrezna podatkovna zbirka, lahko dvodimenzionalne črtne kode zaradi svoje velike zmogljivosti interno kodirajo vse informacije, potrebne za identifikacijo izdelka. Zato lahko ob skeniranju takoj posredujejo podatkovno datoteko z zakodiranimi informacijami. Dvodimenzionalne črtne kode lahko kodirajo tudi edinstven URL, ki omogoča, da se iz oblaka pridobijo ustrezni podatki na ravni izdelka ali artikla (če je črtna koda serializirana).
Obstajajo različne vrste dvodimenzionalnih črtnih kod, vendar se najpogosteje uporabljata kode QR in 2D podatkovna matrika.
Kode QR same po sebi ne zagotavljajo zaščite pred kopijami. Lahko pa se kombinirajo z drugimi tehnologijami avtentikacije (kot so hologrami, vzorci za zaznavanje kopij ali edinstveni identifikatorji), da se zagotovi samodejna avtentikacija prek skeniranja s pametnim telefonom.
Dvodimenzionalne črtne kode se zaradi večje zmogljivosti hitro širijo v vseh sektorjih, kjer se že uporabljajo enodimenzionalne črtne kode. Uporabljajo se lahko za skoraj vse vrste blaga.
Dvodimenzionalne črtne kode je mogoče preprosto pritrditi na izdelke s samolepilnimi etiketami ali jih natisniti neposredno na izdelke ali embalažo. Če želite dvodimenzionalne črtne kode natisniti neposredno na izdelek(-e), morate zagotoviti ustrezne postopke za to med pakiranjem/tiskanjem ali v kateri koli drugi ustrezni fazi proizvodne verige.
Ko dovoljeni uporabniki skenirajo kodo, ki vsebuje edinstven URL, običajno pridobijo dinamične informacije o izdelku. Zato boste potrebovali tudi platformo za upravljanje vsebin/strank, ki bo upravljala kode, podatke, povezane z vsako kodo, in posebne ravni interakcije za vsako različno kategorijo uporabnikov. Platforma lahko zbira podatke o opravljenih pregledih; analiza teh podatkov se lahko uporabi za odkrivanje ponarejanja in nezakonitih dejavnosti.
Stroški so omejeni na ceno tiskanja črtnih kod in ceno vseh uporabljenih podpornih/sekundarnih etiket.