Nazaj na domačo stran
EUIPO
Zaščitite svoje znamke in modele v Evropski uniji

Zaščitite svojo intelektualno lastnino v Evropski uniji

Menu

 

Številne določbe začnejo veljati 21 mesecev po objavi uredbe o spremembi (1. oktobra 2017)

Uredba o spremembi vključuje številne določbe, ki bodo začele veljati 21 mesecev po njeni objavi, ker se morajo pripraviti s sekundarno zakonodajo: delegiranim aktom in izvedbenim aktom.

Na splošno delegirani akt zajema postopkovna pravila, ki se nanašajo na postopke v zvezi z ugovori, razveljavitvami in ugotavljanjem ničnosti, pritožbe pred odborom za pritožbe, organizacijo in delovanje odborov za pritožbe, obvestila urada in komuniciranje z uradom, časovne roke in ustavitev postopkov ter določene postopke v zvezi z mednarodnimi registracijami.

Izvedbeni akt obravnava zadeve, kot so vsebina prijave za blagovno znamko EU, prikaz blagovnih znamk EU, vprašanja glede jezika in prevajanja, prednostna pravica in prednost starejše znamke, prenosi in odpovedi, kolektivne znamke EU in certifikacijske znamke EU ter določeni postopki v zvezi z mednarodnimi registracijami.

Evropska komisija je objavila osnutek različic obeh aktov za namen javnega posvetovanja:

  • osnutek izvedbene uredbe;
  • osnutek delegirane uredbe.

Urad je zavezan obveščanju uporabnikov o učinku teh sprememb na njegovo prakso pred začetkom njihove veljavnosti. Posodobljene bodo tudi smernice glede preizkušanja v uradu, da bodo pravilno in pravočasno pred začetkom veljavnosti odražale njegovo prakso na področju preizkušanja ob upoštevanju teh sprememb.

 

  • Uredba o spremembi ukinja zahtevo po grafičnem prikazu. To pomeni, da se od 1. oktobra 2017 znak lahko prikaže v kakršni koli ustrezni obliki, pri kateri se uporabi splošno dostopna tehnologija, če je prikaz jasen, natančen, samozadosten, zlahka dostopen, razumljiv, trajen in objektiven;
  • urad bo pred začetkom veljavnosti te določbe iz uredbe o spremembi uporabnikom zagotovil informacije o drugih medijih in oblikah, za katere se šteje, da so v skladu z novo določbo;
  • certifikacijske znamke Evropske unije (EU) so nova vrsta blagovne znamke na ravni EU, čeprav v nekaterih nacionalnih sistemih intelektualne lastnine že obstajajo;
  • certifikacijske znamke omogočajo instituciji ali organizaciji za potrjevanje, da se uporabnikom certifikacijskega sistema dovoli, da znamko uporabijo kot znak za blago ali storitve, ki so v skladu s certifikacijskimi zahtevami;
  • določbe o spletni predložitvi utemeljitve ugovora in izbrisa iz spletnih virov v določenih primerih priznane s strani urada;
  • pridobljen razlikovalni učinek kot podredni zahtevek prijavitelju v praksi omogoča, da izčrpa pravico do pritožbe v zvezi s svojstvenim razlikovalnim učinkom, preden se od njega zahteva, da dokaže pridobljen razlikovalni učinek;
  • kodifikacija prakse urada EUIPO (kot je razložena v njegovih smernicah) o prepozno predloženih dokazih za utemeljitev in dokazih uporabe;
  • znatna poenostavitev zahtev po prevajanju;
  • prenos blagovne znamke EU kot korektivni ukrep v določenih okoliščinah;
  • formalne zahteve glede strukture in oblike pisnih dokazov v vseh postopkih (priložitev dokazov v prilogah);
  • urad ne bo več sprejemal ročnih dostav in dostav v poštni predal;
  • izvedbena uredba (EUTMIR) in delegirana uredba (EUTMDR) vsebujeta prehodne določbe, ki jasno opredeljujejo, kdaj bodo nova postopkovna pravila začela veljati.

 

Uredba o spremembi začela veljati 23. marca 2016

Uredba o spremembi je prinesla številne spremembe na področju postopkov preizkušanja, absolutnih razlogov za zavrnitev, relativnih razlogov za zavrnitev, blaga in storitev ter postopkov ugovora in izbrisa ter pritožb.

 

Glavne spremembe na področju postopkov preizkušanja:

  • uredba o spremembi ukinja možnost vložitve prijave blagovne znamke EU prek nacionalnih uradov;
  • uporabniki se lahko odločijo, ali želijo prejeti poročila o poizvedbah na ravni EU in dopise o nadzoru;
  • uredba o spremembi pojasnjuje učinek razveljavitve prejšnje blagovne znamke, na kateri temelji zahteva po prednosti starejše blagovne znamke, ki bo zdaj odvisen od datuma začetka veljavnosti razveljavitve;
  • uredba o spremembi uvaja v besedilo uredbe sedanjo prakso glede roka za predložitev pripomb tretjih oseb. Te je treba predložiti pred iztekom roka za ugovor ali, če je bil ugovor zoper blagovno znamko že vložen, pred sprejetjem dokončne odločbe o ugovoru;
  • uredba o spremembi tudi izrecno določa pravico urada EUIPO, da kadar koli pred registracijo na lastno pobudo ponovno preizkusi absolutne razloge za zavrnitev.

Glavne spremembe na področju absolutnih razlogov za zavrnitev:

  • za funkcionalne znake (npr. za barvo ali zvok) zdaj veljajo enake prepovedi, kot se uporabljajo za oblikovne blagovne znamke;
  • uredba o spremembi pojasnjuje prepovedi v zvezi z zaščitenimi označbami porekla (ZOP), zaščitenimi geografskimi označbami (ZGO) in drugimi pravicami iz naslova intelektualne lastnine;
  • ukinjena je bila možnost podajanja izjave o odklonitvi izključnih pravic do elementov blagovnih znamk, ki nimajo razlikovalnega učinka, da se tako preprečijo dvomi o obsegu varstva;
  • uredba o spremembi kodificira sedanjo prakso glede postopkov za ugotavljanje ničnosti na podlagi absolutnih razlogov, saj preizkušanje omejuje na razloge in utemeljitve, ki so jih navedle stranke.

Glavne spremembe v zvezi s postopkom ugovora in postopkom izbrisa:

  • spremembe v zvezi z datumom začetka roka za ugovor zoper mednarodne registracije, v katerih je imenovana EU. Ta rok bo zdaj začel teči en mesec po datumu objave;
  • uredba o spremembi uvaja nekaj sprememb glede nasprotnih tožb pred sodišči za blagovne znamke EU. Sodišča za blagovne znamke EU zato ne bodo nadaljevala obravnave nasprotnih tožb, dokler zainteresirana stranka ali sodišče urada EUIPO ne obvesti o datumu, ko je bila vložena nasprotna tožba;
  • uredba o spremembi uvaja zahtevo, da mora urad EUIPO zadevno sodišče za blagovne znamke EU obvestiti o vsaki predhodni zahtevi za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti blagovne znamke EU, ki mu je bila predložena.

Glavne spremembe na področju relativnih razlogov za zavrnitev:

  • uvedba ločenega posebnega razloga za ugovor in izbris na podlagi zaščitenih označb porekla (ZOP) in zaščitenih geografskih označb (ZGO);
  • spremembe v zvezi z enim od datumov za določitev obveznosti za predložitev dokaza o uporabi in določitev ustreznega obdobja. Ustrezni datum bo zdaj datum vložitve prijave ali datum prednostne pravice izpodbijane prijave blagovne znamke EU in ne več datum njene objave;
  • več pojasnil v skladu s sedanjo prakso in sodno prakso.

Glavne spremembe, ki jih je uvedla uredba o spremembi glede pritožbenih postopkov:

  • odprava vmesnega preizkusa v primerih inter partes, s čimer naj bi se na splošno skrajšali pritožbeni postopki v teh primerih. To je v skladu s ciljem racionalizirati postopke pred uradom in upoštevati, da je vmesni preizkus odločb, sprejetih na prvi stopnji, v primerih inter partes mogoč samo v zelo izjemnih primerih (saj se morata z njim strinjati obe stranki);
  • vključitev nekaterih določb za pojasnitev in kodificiranje sedanje prakse v zvezi s pritožbami nasprotne stranke in datumom začetka veljavnosti odločb odbora za pritožbe. Odločbe odbora za pritožbe začnejo učinkovati šele, ko poteče rok za vložitev tožbe proti njim, ali – če je bila v tem roku vložena tožba – ko jih zavrne Splošno sodišče ali v primeru izrednih pravnih sredstev Sodišče.
 
  • Blago in storitve: člen 28(8)

    Z uredbo o spremembi je bila kodificirana praksa urada glede blagovnih znamk, za katere je bila prijava vložena po izreku sodbe v zadevi C-307/10, „IP Translator“, („kar vidite, to dobite“). Uredba je to prakso razširila na blagovne znamke, za katere je bila prijava vložena pred izrekom sodbe, s čimer njihovim imetnikom omogoča šestmesečno prehodno obdobje za prilagoditev opredelitve svojih blagovnih znamk prvotnemu namenu ob vložitvi prijave.

    Po izteku prehodnega obdobja so se vse blagovne znamke, ki vsebujejo naslove razredov, obravnavale v skladu z njihovim dobesednim pomenom ne glede na dan vložitve. Imetniki blagovnih znamk EU, za katere je bila prijava vložena pred 22. junijem 2012 in so bile registrirane glede na celoten naslov razreda Nicejske klasifikacije, so lahko izjavili, da je bil njihov namen na dan vložitve zahtevati varstvo v zvezi z blagom in storitvami, ki v dobesednem pomenu niso zajeti v naslovu razreda.

    V Sporočilu št. 1/2016 o izvajanju člena 28(8) spremenjene uredbe o blagovni znamki EU je bil določen okvir za postopke pred Uradom v zvezi z vpisom izjave v skladu s členom 28(8) v register.

    Sporočilo je v pomoč uporabnikom pri pripravi izjav vključevalo tudi Prilogo z neizčrpnim seznamom primerov blaga in storitev, ki niso jasno zajeti v dobesednem pomenu splošnih označb iz naslovov razredov Nicejske klasifikacije, za vsako zadevno izdajo (od 6. do 10. izdaje).

    Urad je pripravil neizčrpen seznam izrazov, za katere meni, da niso jasno zajeti v dobesednem pomenu posameznih naslovov razredov, in so potrebni za pripravo izjav v skladu s členom 28(8) Uredbe o blagovni znamki EU. Seznam je služil izključno kot pomoč imetnikom blagovnih znamk, ki so želeli predložiti izjavo v smislu člena 28(8) Uredbe o blagovni znamki EU. Seznam je na voljo tukaj.


 
Stran je bila nazadnje posodobljena 25-04-2017
Na našem spletišču uporabljamo piškotke v podporo tehničnim funkcijam, ki izboljšujejo vašo uporabniško izkušnjo. Prav tako uporabljamo orodje za spletno analitiko. Za več informacij kliknite tukaj